Spreminjanje dolgoletne navade sežiganja žetvenih ostankov!

Številni kmetje menijo, da je sežig strnišča v kmetijstvu najučinkovitejši in stroškovno najracionalnejši način odstranjevanja žetvenih ostankov in priprave tal za nove zasaditve. Požari, ki jih povzroči človek, so največji svetovni vir črnega ogljika (sestavni del PM2,5, mikroskopsko majhnega onesnaževala, ki prodre globoko v pljuča in krvni obtok), ki ogroža zdravje ljudi in okolje. Kljub temu, da je v ozračju le nekaj tednov, je njegov vpliv na globalno segrevanje 460-1500-krat močnejši od učinka ogljikovega dioksida. Črni ogljik lahko tudi spremeni vzorce padavin in moti vremenske vzorce, ki so ključni za kmetijstvo.

Sežiganje žetvenih ostankov v kmetijstvu zmanjša zadrževanje vode in rodovitnost tal za 25 do 30 odstotkov, kar kmetje kasneje nadomestijo z gnojili in namakalnimi sistemi. Z alternativnimi pristopi brez kurjenja, kot je uporaba strniščnih ostankov na poljih za gnojenje ali celo sajenje skozi strnišče, lahko kmetje celo prihranijo denar.

Spreminjanje dolgoletne navade sežiganja žetvenih ostankov bo zahtevalo izobraževanje in ozaveščanje kmetov. Gre za izjemen podvig, ki lahko posledično prinese velike in daljnosežne pozitivne učinke.